Poklicna matura

Poklicna matura (PoM) je zaključek izobraževanja za dijake in odrasle, ki obiskujejo program srednjega strokovnega izobraževanja, program poklicno-tehniškega izobraževanja in program poklicnih tečajev. Kandidati z opravljeno PoM pridobijo srednjo strokovno izobrazbo, hkrati pa se lahko vpišejo na višješolski in visokošolski študij.

Poklicno maturo lahko opravlja vsak, ki je uspešno končal 4. letnik srednjega strokovnega strokovnega izobraževanja, 2. letnik poklicno-tehniškega izobraževanja, enoletno izobraževanje v poklicnem tečaju, opravil mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit pri pristojni zbornici.

Poklicna matura vsako leto poteka v treh rokih: spomladanskem, jesenskem in zimskem.

Kandidati opravljajo poklicno maturo na šoli, kjer so se izobraževali, praviloma v celoti v enem izpitnem roku, le izjemoma v dveh (kandidati brez statusa dijaka, kandidati s posebnimi potrebami, kandidati, ki jim opravljanje na podlagi dokazil dovoli državna komisija za poklicno maturo).

Informacije v zvezi s poklicno maturo in opravljanjem dodatnega maturitetnega izpita dobite pri tajnici šolske maturitetne komisije Erni Klanjšek Tomšič v času govorilnih ur ob sredah med 12.00 in 12.45 v kabinetu 231.

Koledar

Izpitni roki so trije: spomladanski, jesenski in zimski. S koledarjem poklicne mature so določeni dnevi za posamezne izpite, datumi za prijavo, odjavo ...
Poklicno maturo opravljajo kandidati v enem izpitnem roku, v dveh delih oz. v dveh zaporednih izpitnih rokih jo lahko opravljajo kandidati brez statusa dijaka, kandidati s posebnimi potrebami ali kandidati, ki jim na podlagi utemeljenih zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov to dovoli državna komisija za poklicno maturo.

Spomladanski izpitni rok poklicne mature 2012

3. april 2012 - Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli
23. maj 2012 - Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov
29. maj 2012 - Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli

29. maj 2012 - Rok za oddajo izdelka (tajništvo POM)
2. junij 2012 - Angleščina – pisni izpit
4. junij 2012 - Slovenščina – pisni izpit
9. junij 2012 - Matematika – pisni izpit
11. junij 2012 - Nemščina – pisni izpit
13. junij 2012 - 2. predmet – pisni izpit
2. junij 2012, 9. junij 2012 in od 16. do 23. junija 2012 - Ustni izpiti in 4. predmet
9. julij 2012 - Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi

Jesenski izpitni rok poklicne mature 2012

10. julij 2012 - Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli
15. avgust 2012 - Zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov
21. avgust 2012 - Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov na šoli
25. avgust 2012 - Slovenščina – pisni izpit
27. avgust 2012 - Matematika – pisni izpit
28. avgust 2012 - Angleščina – pisni izpit
29. avgust 2012 - Nemščina – pisni izpit
30. avgust 2012 - 2. predmet – pisni izpit
Od 25. avgusta do 4. septembra 2012 - Ustni izpiti in 4. predmet
10. september 2012 - Seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi

Vsi pisni izpiti se začnejo ob 9. uri.

Prijava/Odjava

Kandidat se prijavi k opravljanju poklicne mature na šoli, na kateri je vpisan oz. se je izobraževal, in sicer na obrazcu PRIJAVA K POKLICNI MATURI (DZS, obr. 1,224).

Predprijavo odda kandidat do 15. novembra v tekočem šolskem letu, prijavo pa najpozneje 60 dni pred začetkom spomladanskega roka oziroma 45 dni pred jesenskim in zimskim rokom za opravljanje poklicne mature. Če ima utemeljen razlog, se lahko prijavi najkasneje deset (10) dni pred opravljanjem poklicne mature; o utemeljenosti naknadne prijave odloča šolska maturitetna komisija.
Kandidat brez statusa dijaka se prijavi na šoli, na kateri se je izobraževal. Kandidat se lahko dve leti po zaključku izobraževanja prijavi k poklicni maturi na katerikoli šoli, ki izvaja izobraževalni program, po katerem se je izobraževal. Če ta šola zanj nima prostorskih in kadrovskih pogojev za izvedbo poklicne mature, ga napoti na drugo šolo.
Odrasli se prijavi na šoli, na kateri se je izobraževal, dve leti po zaključku izobraževanja pa lahko na kateri koli šoli, ki izvaja izobraževalni program, po katerem se je izobraževal.

Najkasneje 2 dni pred začetkom izpitnega roka dijak priloži spričevalo o zaključnem letniku in/oz.druga dokazila za izpolnjevanje pogojev za opravljanje poklicne mature, če prihaja iz druge šole.

Kandidati s posebnimi potrebami k prijavnici priložijo ustrezna dokazila zaradi uveljavljanja prilagoditve izvedbe poklicne mature.
Če kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje poklicne mature, ga predsednik ŠMK najkasneje EN dan pred opravljanjem o tem pisno obvesti.

Kandidat se lahko pisno odjavi od poklicne mature najkasneje tri dni pred začetkom izpitnega roka z obrazcem ODJAVA OD POKLICNE MATURE - IZPITNE ENOTE (DZS, obr. 1,225), sicer je v tem roku in tem predmetu neocenjen oziroma se šteje, da izpita ni opravljal.

Predmeti, katalogi znanj

	Gradbeni tehnik (SSI in PTI)	Geodetski tehnik	Ekonomski tehnik
1. predm.	SLO - pisno in ustno	SLO - pisno in ustno	SLO - pisno in ustno
2. predm.	VZG ali NZG ali GME - pisno in ustno	GED - pisno in ustno	GPO - pisno in ustno
3. predm.	MAT ali ANG/NEM - pisno in ustno	MAT ali ANG/NEM - pisno in ustno	MAT ali ANG/NEM - pisno in ustno
4. predm.	izdelek in zagovor	izdelek oz. storitev in zagovor	izdelek oz. storitev in zagovor

Predmetni izpitni katalogi (PIK) obsega:

- cilje izpita
- zgradbo in vrednotenje izpita (tudi število točk in razmerje pisni : ustni del)
- izpitne vsebine
- zglede izpitnih nalog
- podlage za določanje ustnih vprašanj.

Katalogi znanj za posamezne predmete so dosegljivi na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport ter v samostojnih izdajah Državnega izpitnega centra.

Vprašanja za ustni izpit po posameznih programih (za našo šolo) in za tekoče šolsko leto so na voljo v tajništvu za poklicno maturo oz. pri učiteljih, ki določen predmet poučujejo.

Raven zahtevnosti

Znanje se ocenjuje pri vseh predmetih na eni ravni zahtevnosti in v obsegu ter na način, opredeljen s predmetnimi izpitnimi katalogi.

Trajanje in dovoljeni pripomočki

Slovenščina

Trajanje: 1. izpitna pola: 9.00-10.00, 10 min prekinitev, 2. izpitna pola: 10.10-11.10
Dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik

Angleščina/Nemščina

Trajanje: 1. izpitna pola: 9.00-10.00, 10 min prekinitev, 2. izpitna pola: 10.10-11.10
Dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik, pri 2. izp. poli tudi katerikoli slovar v knjižni obliki

Matematika

Trajanje: 9.00-11.00 brez odmora
Dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik, radirka, žepno računalo brez grafičnega zaslona in brez možnosti simbolnega računanja, šestilo, trikotnik (geotrikotnik), ravnilo in kotomer

Visoke zgradbe
Trajanje: 1. izpitna pola: 9.00-9.30, 10 min prekinitev, 2. izpitna pola: 9.40-11.10
Dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik, tehnični svinčnik, barvni svinčniki, risalni pribor, radirka, šestilo, žepni računalnik
Nizke zgradbe
Trajanje: 1. izpitna pola: 9.00-9.30, 10 min prekinitev, 2. izpitna pola: 9.40-11.10
Dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik, tehnični svinčnik, risalni pribor in žepni računalnik
Gradbena mehanika
Trajanje: 1. izpitna pola: 9.00-9.30, 10 min prekinitev, 2. izpitna pola: 9.40-11.10
Dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik, žepni računalnik
Geodezija
Trajanje: 1. izpitna pola: 9.00-9.30, 10 min prekinitev, 2. izpitna pola: 9.40-11.10
Dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik, tehnični svinčnik, risalni pribor, radirka, šestilo, žepni računalnik
Gospodarsko poslovanje
Trajanje: 1. izpitna pola: 9.00-9.45, 10 min prekinitev, 2. izpitna pola: 9.55-10.40
Dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik, žepni računalnik

Izdelek oziroma storitev in zagovor

Predlog tem in mentorjev za 4. predmet pripravijo učitelji in kandidati. Temo in mentorja do konca decembra potrdi šolska maturitetna komisija. Ta določi tudi ostale pogoje in roke za začetek, dokončanje in oddajo izdelka (npr. dve obvezni konzultaciji).

Zagovor opravlja kandidat pred šolsko izpitno komisijo. Mentor je praviloma izpraševalec ali član izpitne komisije. Vprašanja, povezana z izdelkom oziroma storitvijo, postavlja kandidatu izpraševalec. Kandidat odgovarja na vprašanja brez priprave na odgovor.

Razpisane teme - ekonomski tehnik - š. l. 2011/12

Razpisane teme - okoljevarstveni tehnik - š. l. 2011/12

Razpisane teme - geodetski tehnik - š. l. 2011/12

Razpisane teme - gradbeni tehnik SSI - š. l. 2011/12

Prijava teme za 4. predmet PoM - obrazec - š. l. 2011/12

Razpisane teme - gradbeni tehnik PTI - š. l. 2011/12 (v pripravi)

Navodila za izdelavo pisnih nalog (verzija oktober 2011)

Ocenjevanje

Navodila za točkovanje določita državna predmetna komisija (za pisni del 1. in 3. predmeta) in šolska maturitetna komisija (za ustni del 1. in 3. predmeta ter za 2. in 4. predmet):
- Pri izpitu je mogoče dobiti največ 100 točk, pri tem pa se upoštevajo točke, dobljene pri vseh delih izpita.
- Število točk, ki jih kandidat doseže pri vseh delih izpita iz posameznega predmeta, se na podlagi vnaprej določenih meril pretvori v oceno.

- Z merili za pretvorbo točk v ocene se določi število točk (meja) za posamezne ocene. Kandidat, ki je pri predmetu dosegel manj točk, kakor je določeno za oceno zadostno (2), je ocenjen z negativno oceno nezadostno (1).
- Ne glede na to pa je kandidat pri predmetu, pri katerem doseže vsaj 80 % točk, potrebnih za zadostno oceno, pri tem predmetu ocenjen z oceno zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3).
- Merila za pretvorbo točk v ocene določi državna komisija za PoM na predlog državne predmetne komisije (za 1. in 3. predmet) in šolska maturitetna komisija (za 2. in 4. predmet). Določita jih za spomladanski rok, enako pa veljajo tudi za jesenski in zimski izpitni rok.
- Pretvorbo točk v ocene v skladu s sprejetimi merili opravi šolska maturitetna komisija pri vseh maturitetnih predmetih in za vse kandidate na šoli.

Ocenjevanje je delno eksterno (enotni izpitni red za vse kandidate, pisni del pri prvem in tretjem predmetu enoten za vse, isti dan ob isti uri, enotna merila za točkovanje, enotna merila za pretvorbo točk v ocene, dva neodvisna ocenjevalca druge izpitne pole pri slovenščini in tujih jezikih, enotna navodila za pripravo 2. in 4. predmeta, zunanji člani ŠIK pri 4. predmetu).

Znanje se ocenjuje v skladu z veljavnim predmetnim izpitnim katalogom. Tako so določeni tudi deli izpita iz posameznega predmeta: pisni izpit, ustni izpit, praktični izpit in zagovor praktičnega izpita. Če kandidat izpita ali dela izpita ni opravil, se izpit ali del izpita točkuje z nič točkami, razen v primerih, ko je s Pravilnikom o poklicni maturi urejeno drugače.

Pri pisnem izpitu vsak kandidat dobi šifro, njegov ime in priimek sta ocenjevalcem neznana - anonimnost, pravičnost, nepristranskost. Kadar pisne izdelke točkujeta dva ocenjevalca (slovenščina, italijanščina, madžarščina, tuji jeziki in drugi jezik) in se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje.

Ustni izpit opravlja kandidat pred šolsko izpitno komisijo. Izpraševalec pri ustnem izpitu je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Ustni izpit točkuje šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca.

Praktični izpit (izdelek, storitev) točkuje šolska izpitna komisija na predlog mentorja. Zagovor praktičnega izpita se opravlja in točkuje ločeno.

Če ocenjevalci pri ocenjevanju ugotovijo domnevne primere prepisovanja, razvidne iz primerjave izpitnih izdelkov, nanje opozorijo maturitetne organe, ki ustrezno ukrepajo. Kandidatu, ki pri izpitu krši maturitetna pravila, lahko v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi izrečejo: opomin, prekinitev reševanja izpitne pole in razveljavitev opravljenega dela, prekinitev izpita ali dela izpita in razveljavitev vseh opravljenih izpitov.

Ocenjevalna lestvica obsega ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Kandidat opravi poklicno maturo, če pri vseh predmetih doseže pozitivno oceno - splošni učni uspeh je vsota doseženih ocen in je izražen v točkah. V skladu z ocenjevalno lestvico lahko doseže kandidat pri 1. predmetu poklicne mature pozitivne ocene 2-8, pri 2., 3. in 4. predmetu pa 2-5. Najvišje možno število točk je 23 točk (1 x 8 + 3 x 5).
Kandidatu, ki z visokim številom točk doseže izjemen splošni uspeh pri poklicni maturi, se podeli maturitetno spričevalo s pohvalo, in to slovesno (zlati maturant). Državna komisija za poklicno maturo vsako leto določi, koliko točk je treba doseči za izjemen splošni uspeh.

Pravico do popravnega izpita poklicne mature ima kandidat, ki je dosegel pozitivni oceni vsaj pri dveh predmetih. Ocene lahko popravlja še dve leti po opravljanju PoM na isti šoli. Če ocen ne popravi, mora ponovno opravljati poklicno maturo v celoti. Ponovno opravljanje poklicne mature v celoti ni omejeno, lahko se opravlja tudi večkrat. Pri ponovnem opravljanju poklicne mature v celoti se rezultati preteklega opravljanja poklicne mature ne upoštevajo. Kandidatu se trajno prizna le pozitivna ocena, dosežena pri storitvi oziroma izdelku. Lahko pa kandidat ponovno opravlja storitev ali izdelek; v tem primeru se upošteva boljša ocena.

Kdor je uspešno opravil poklicno maturo v celoti, lahko izboljša pozitivne ocene pri posameznih predmetih in s tem tudi splošni uspeh. Predpisi omogočajo izboljševanje ocene samo enkrat, in to samo v dveh letih po tem, ko je kandidat maturo uspešno opravil.

Kandidat se lahko pritoži iz različnih razlogov:
- vloži pritožbo, če meni, da so bili med samim izvajanjem nekega izpita ali dela izpita (pisni, ustni oziroma praktični del) kršeni pravila izvajanja poklicne mature in postopki, ki jih določa zakon ali prepisi, sprejeti na njegovi podlagi; takšno pritožbo mora kandidat vložiti z ustrezno utemeljitvijo naslednji dan po opravljanju konkretnega dela izpita, za katerega velja pritožba,
- zahteva od šole vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitne pole, liste za odgovore, ocenjevalne liste, točkovnik in navodila za ocenjevanje ter merila za pretvorbo točk v ocene); takšno zahtevo mora vložiti v treh dneh po objavi rezultatov,
- vloži pisni ugovor na način izračuna ocene ali na oceno najpozneje naslednji dan po vpogledu; ugovor mora biti obrazložen, če meni, da njegov izpitni izdelek ni bil pravilno točkovan oziroma ocena ni bila pravilno izračunana ali pa je bil neustrezno ocenjen pri izpitu.
Šola mora na podlagi kandidatovih pritožb izpeljati ustrezne postopke. Odločitve, ki jih v zvezi s pritožbami in ugovori na oceno sprejme šolska maturitetna komisija, so dokončne.

Dodatni predmet splošne mature

Opravljen izpit iz predmeta splošne mature je pogoj za študij na nekaterih univerzitetnih študijskih programih (ne na vseh, na veliki večini pa - na katerih, je razvidno iz vsakoletnega razpisa za vpis).

Različni univerzitetni študijski programi zahtevajo izpit iz različnih predmetov. Tudi ti podatki so objavljeni v razpisu.

Za opravljanje izpita iz predmeta splošne mature se mora kandidat prijaviti na šoli, ki izvaja gimnazijski program v rokih, ki veljajo za splošno maturo. Podrobnejše podatke o tem lahko dobijo kandidati na posameznih gimnazijah.

Šolska maturitetna komisija in šolske izpitne komisije

Šolska maturitetna komisija (ŠMK) vodi poklicno maturo na šoli. Sestavljajo jo: predsednik, namestnik, tajnik in dva člana. Predsednik ŠMK je ravnatelj. Namestnika, tajnika in člane ŠMK imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole v začetku šolskega leta za obdobje od 1. novembra do 31. oktobra naslednjega šolskega leta. Sestavo ŠMK objavi najkasneje do konca oktobra tekočega šolskega leta. ŠMK na SGGEŠ sestavljajo:

Predsednik: Vojko Goričan, prof.
Namestnica: Marjana Pezdirc Kolnik, prof.
Člana: Irena Peruš, prof., Borut Križnar, prof.
Tajnica: Erna Klanjšek Tomšič, prof.
ŠMK izvaja naslednje splošne pristojnosti:
– organizira in vodi poklicno maturo na šoli,
– določi nadzorne učitelje pri pisnem izpitu, izdelavi izdelka oziroma storitve,
– določi ocenjevalce za pisni izpit,
– določi seznam tem za seminarske naloge in izdelke oziroma storitve,
– potrdi kandidatu predlog seminarske naloge ali izdelka oziroma storitve ter določi mentorja,
– v skladu z izpitnim katalogom določi uporabo pripomočkov pri izpitu,
– določi in objavi dan in uro opravljanja izpita ter razpored po prostorih,
– določi merila za pretvorbo točk v ocene pri drugi in četrti izpitni enoti,
– določa ocene za posamezne predmete oziroma splošni učni uspeh kandidatov,
– določa navodila za izvedbo poklicne mature na šoli,
– sprejme poročilo o poteku in rezultatih poklicne mature in
– odloča o drugih zadevah, določenih s pravilnikom o poklicni maturi.

Šolske izpitne komisije (ŠIK) veljajo za vse tri roke. Šola objavi njihovo sestavo ter datum in uro za posamezni izpit najkasneje sedem dni pred začetkom izpitnega roka. ŠIK za prvi, drugi in tretji predmet sestavljajo predsednik, izpraševalec in član. Praviloma sta v komisiji dva učitelja tega predmeta. Predsednik ŠIK skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku Praviloma je učitelj tega predmeta na šoli.

Izdelek pri pisnem izpitu ocenjuje ocenjevalec. Ocenjevalec je praviloma učitelj tega predmeta na šoli. Morebitnega drugega ocenjevalca določi minister na predlog Državne izpitne komisije za POM (DIK).
ŠIK za četrti predmet sestavljajo predsednik, mentor (ocenjevalec izdelka/storitve in izpraševalec pri zagovoru) ter član. V komisiji sta praviloma dva učitelja tega predmeta. Predsednik skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik. Minister lahko na predlog DIK določi četrtega zunanjega člana. ŠIK lahko odloča tudi, če zunanji član ni prisoten.