OcenjevanjeNavodila za točkovanje določita državna predmetna komisija (za pisni del 1. in 3. predmeta) in šolska maturitetna komisija (za ustni del 1. in 3. predmeta ter za 2. in 4. predmet):
- Pri izpitu je mogoče dobiti največ 100 točk, pri tem pa se upoštevajo točke, dobljene pri vseh delih izpita.
- Število točk, ki jih kandidat doseže pri vseh delih izpita iz posameznega predmeta, se na podlagi vnaprej določenih meril pretvori v oceno.
- Z merili za pretvorbo točk v ocene se določi število točk (meja) za posamezne ocene. Kandidat, ki je pri predmetu dosegel manj točk, kakor je določeno za oceno zadostno (2), je ocenjen z negativno oceno nezadostno (1). - Pri izpitu je mogoče dobiti največ 100 točk, pri tem pa se upoštevajo točke, dobljene pri vseh delih izpita.
- Število točk, ki jih kandidat doseže pri vseh delih izpita iz posameznega predmeta, se na podlagi vnaprej določenih meril pretvori v oceno.
- Ne glede na to pa je kandidat pri predmetu, pri katerem doseže vsaj 80 % točk, potrebnih za zadostno oceno, pri tem predmetu ocenjen z oceno zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3).
- Merila za pretvorbo točk v ocene določi državna komisija za PoM na predlog državne predmetne komisije (za 1. in 3. predmet) in šolska maturitetna komisija (za 2. in 4. predmet). Določita jih za spomladanski rok, enako pa veljajo tudi za jesenski in zimski izpitni rok.
- Pretvorbo točk v ocene v skladu s sprejetimi merili opravi šolska maturitetna komisija pri vseh maturitetnih predmetih in za vse kandidate na šoli.
Ocenjevanje je delno eksterno (enotni izpitni red za vse kandidate, pisni del pri prvem in tretjem predmetu enoten za vse, isti dan ob isti uri, enotna merila za točkovanje, enotna merila za pretvorbo točk v ocene, dva neodvisna ocenjevalca druge izpitne pole pri slovenščini in tujih jezikih, enotna navodila za pripravo 2. in 4. predmeta, zunanji člani ŠIK pri 4. predmetu).
Znanje se ocenjuje v skladu z veljavnim predmetnim izpitnim katalogom. Tako so določeni tudi deli izpita iz posameznega predmeta: pisni izpit, ustni izpit, praktični izpit in zagovor praktičnega izpita. Če kandidat izpita ali dela izpita ni opravil, se izpit ali del izpita točkuje z nič točkami, razen v primerih, ko je s Pravilnikom o poklicni maturi urejeno drugače.
Pri pisnem izpitu vsak kandidat dobi šifro, njegov ime in priimek sta ocenjevalcem neznana - anonimnost, pravičnost, nepristranskost. Kadar pisne izdelke točkujeta dva ocenjevalca (slovenščina, italijanščina, madžarščina, tuji jeziki in drugi jezik) in se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje.
Ustni izpit opravlja kandidat pred šolsko izpitno komisijo. Izpraševalec pri ustnem izpitu je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Ustni izpit točkuje šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca.
Praktični izpit (izdelek, storitev) točkuje šolska izpitna komisija na predlog mentorja. Zagovor praktičnega izpita se opravlja in točkuje ločeno.
Če ocenjevalci pri ocenjevanju ugotovijo domnevne primere prepisovanja, razvidne iz primerjave izpitnih izdelkov, nanje opozorijo maturitetne organe, ki ustrezno ukrepajo. Kandidatu, ki pri izpitu krši maturitetna pravila, lahko v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi izrečejo: opomin, prekinitev reševanja izpitne pole in razveljavitev opravljenega dela, prekinitev izpita ali dela izpita in razveljavitev vseh opravljenih izpitov.
Ocenjevalna lestvica obsega ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Kandidat opravi poklicno maturo, če pri vseh predmetih doseže pozitivno oceno - splošni učni uspeh je vsota doseženih ocen in je izražen v točkah. V skladu z ocenjevalno lestvico lahko doseže kandidat pri 1. predmetu poklicne mature pozitivne ocene 2-8, pri 2., 3. in 4. predmetu pa 2-5. Najvišje možno število točk je 23 točk (1 x 8 + 3 x 5).
Kandidatu, ki z visokim številom točk doseže izjemen splošni uspeh pri poklicni maturi, se podeli maturitetno spričevalo s pohvalo, in to slovesno (zlati maturant). Državna komisija za poklicno maturo vsako leto določi, koliko točk je treba doseči za izjemen splošni uspeh.
Pravico do popravnega izpita poklicne mature ima kandidat, ki je dosegel pozitivni oceni vsaj pri dveh predmetih. Ocene lahko popravlja še dve leti po opravljanju PoM na isti šoli. Če ocen ne popravi, mora ponovno opravljati poklicno maturo v celoti. Ponovno opravljanje poklicne mature v celoti ni omejeno, lahko se opravlja tudi večkrat. Pri ponovnem opravljanju poklicne mature v celoti se rezultati preteklega opravljanja poklicne mature ne upoštevajo. Kandidatu se trajno prizna le pozitivna ocena, dosežena pri storitvi oziroma izdelku. Lahko pa kandidat ponovno opravlja storitev ali izdelek; v tem primeru se upošteva boljša ocena.
Kdor je uspešno opravil poklicno maturo v celoti, lahko izboljša pozitivne ocene pri posameznih predmetih in s tem tudi splošni uspeh. Predpisi omogočajo izboljševanje ocene samo enkrat, in to samo v dveh letih po tem, ko je kandidat maturo uspešno opravil.
Kandidat se lahko pritoži iz različnih razlogov:
- vloži pritožbo, če meni, da so bili med samim izvajanjem nekega izpita ali dela izpita (pisni, ustni oziroma praktični del) kršeni pravila izvajanja poklicne mature in postopki, ki jih določa zakon ali prepisi, sprejeti na njegovi podlagi; takšno pritožbo mora kandidat vložiti z ustrezno utemeljitvijo naslednji dan po opravljanju konkretnega dela izpita, za katerega velja pritožba,
- zahteva od šole vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitne pole, liste za odgovore, ocenjevalne liste, točkovnik in navodila za ocenjevanje ter merila za pretvorbo točk v ocene); takšno zahtevo mora vložiti v treh dneh po objavi rezultatov,
- vloži pisni ugovor na način izračuna ocene ali na oceno najpozneje naslednji dan po vpogledu; ugovor mora biti obrazložen, če meni, da njegov izpitni izdelek ni bil pravilno točkovan oziroma ocena ni bila pravilno izračunana ali pa je bil neustrezno ocenjen pri izpitu.
Šola mora na podlagi kandidatovih pritožb izpeljati ustrezne postopke. Odločitve, ki jih v zvezi s pritožbami in ugovori na oceno sprejme šolska maturitetna komisija, so dokončne.
Znanje se ocenjuje v skladu z veljavnim predmetnim izpitnim katalogom. Tako so določeni tudi deli izpita iz posameznega predmeta: pisni izpit, ustni izpit, praktični izpit in zagovor praktičnega izpita. Če kandidat izpita ali dela izpita ni opravil, se izpit ali del izpita točkuje z nič točkami, razen v primerih, ko je s Pravilnikom o poklicni maturi urejeno drugače.
Pri pisnem izpitu vsak kandidat dobi šifro, njegov ime in priimek sta ocenjevalcem neznana - anonimnost, pravičnost, nepristranskost. Kadar pisne izdelke točkujeta dva ocenjevalca (slovenščina, italijanščina, madžarščina, tuji jeziki in drugi jezik) in se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje.
Ustni izpit opravlja kandidat pred šolsko izpitno komisijo. Izpraševalec pri ustnem izpitu je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Ustni izpit točkuje šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca.
Praktični izpit (izdelek, storitev) točkuje šolska izpitna komisija na predlog mentorja. Zagovor praktičnega izpita se opravlja in točkuje ločeno.
Če ocenjevalci pri ocenjevanju ugotovijo domnevne primere prepisovanja, razvidne iz primerjave izpitnih izdelkov, nanje opozorijo maturitetne organe, ki ustrezno ukrepajo. Kandidatu, ki pri izpitu krši maturitetna pravila, lahko v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi izrečejo: opomin, prekinitev reševanja izpitne pole in razveljavitev opravljenega dela, prekinitev izpita ali dela izpita in razveljavitev vseh opravljenih izpitov.
Ocenjevalna lestvica obsega ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Kandidat opravi poklicno maturo, če pri vseh predmetih doseže pozitivno oceno - splošni učni uspeh je vsota doseženih ocen in je izražen v točkah. V skladu z ocenjevalno lestvico lahko doseže kandidat pri 1. predmetu poklicne mature pozitivne ocene 2-8, pri 2., 3. in 4. predmetu pa 2-5. Najvišje možno število točk je 23 točk (1 x 8 + 3 x 5).
Kandidatu, ki z visokim številom točk doseže izjemen splošni uspeh pri poklicni maturi, se podeli maturitetno spričevalo s pohvalo, in to slovesno (zlati maturant). Državna komisija za poklicno maturo vsako leto določi, koliko točk je treba doseči za izjemen splošni uspeh.
Pravico do popravnega izpita poklicne mature ima kandidat, ki je dosegel pozitivni oceni vsaj pri dveh predmetih. Ocene lahko popravlja še dve leti po opravljanju PoM na isti šoli. Če ocen ne popravi, mora ponovno opravljati poklicno maturo v celoti. Ponovno opravljanje poklicne mature v celoti ni omejeno, lahko se opravlja tudi večkrat. Pri ponovnem opravljanju poklicne mature v celoti se rezultati preteklega opravljanja poklicne mature ne upoštevajo. Kandidatu se trajno prizna le pozitivna ocena, dosežena pri storitvi oziroma izdelku. Lahko pa kandidat ponovno opravlja storitev ali izdelek; v tem primeru se upošteva boljša ocena.
Kdor je uspešno opravil poklicno maturo v celoti, lahko izboljša pozitivne ocene pri posameznih predmetih in s tem tudi splošni uspeh. Predpisi omogočajo izboljševanje ocene samo enkrat, in to samo v dveh letih po tem, ko je kandidat maturo uspešno opravil.
Kandidat se lahko pritoži iz različnih razlogov:
- vloži pritožbo, če meni, da so bili med samim izvajanjem nekega izpita ali dela izpita (pisni, ustni oziroma praktični del) kršeni pravila izvajanja poklicne mature in postopki, ki jih določa zakon ali prepisi, sprejeti na njegovi podlagi; takšno pritožbo mora kandidat vložiti z ustrezno utemeljitvijo naslednji dan po opravljanju konkretnega dela izpita, za katerega velja pritožba,
- zahteva od šole vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitne pole, liste za odgovore, ocenjevalne liste, točkovnik in navodila za ocenjevanje ter merila za pretvorbo točk v ocene); takšno zahtevo mora vložiti v treh dneh po objavi rezultatov,
- vloži pisni ugovor na način izračuna ocene ali na oceno najpozneje naslednji dan po vpogledu; ugovor mora biti obrazložen, če meni, da njegov izpitni izdelek ni bil pravilno točkovan oziroma ocena ni bila pravilno izračunana ali pa je bil neustrezno ocenjen pri izpitu.
Šola mora na podlagi kandidatovih pritožb izpeljati ustrezne postopke. Odločitve, ki jih v zvezi s pritožbami in ugovori na oceno sprejme šolska maturitetna komisija, so dokončne.
